A ho zei can,” tiah a hal tthan i -zawngte nih ,” tahtlem can,” a heiti,” A….ka ttih tuk,” a ti i Sakhi nih cun a zam tak.Sazukpi a ra tthan i , Zawngte aho tikhur huat to,” a ti ve i,”pu vom tikhur kuat to,” tiin a leh .Sazukpi nih,” Ding nging ,” a ti i Zawngte nih ,”pu vom na ttih na ngamh thu ta,” a ti ve. Sazukpi nih ,” A li zei tia,” a ti i Zawngte nih ,” arbawm tia,” a hei ti,” a ho zei can,” tiah a hal tthan,” tahtlem can,” a hei ti.” Ai! ka ttih tuk,” a ti i Sazukpi cu lo diam a zam. A hnu bik ah Ngalhriang nih cun ,”ding nhin,” a ti i,”pu vom na na ttih na ngamh thu ta,” a hei ti. Ngalhriangpi nih cun,” A lu zei tia, ” tiah a hei hla ve .”arbawm tia,” a hei ti,” a ho zei can,” tiah a hal tthan,” tahtlem can,” a hei ti.” Meimei a ! hitluk tihal ah….” a ti i a dinpiak dih hna.
Pu Vom Le Zawngte
Voi khat cu Pu Vom le Zawngte na rak umm .Pu vom nih tikhur a huah i zawngte a hnahter. Voi khat cu a tthal caan a hung phan i ni a lin ,ti a reu dih i a saram pawl kha tidin ding an kawl. Pu Vom tikhur hmuahmi ah an va phan. Sakhi nih, “Zawngte aho tihkur huahmi ah an va phan. Sakhi nih,”Zawngte aho tikhur to?” a hei ti i zawngte nih,” Pu vom tikhur huat to,” a hei ti. Sakhi nih “Zawngte ding nhin ca……” a ti i Zawngte nih,” Pu vom na ttih ,na ngamh thu ta,” a hei ti .Sakhi nih,” “A lu zeitia,” a hei ti i, zawngte nih,” arbawm tia,” a ti.
zawngte nih cun ka pu Vom, ka pu Vom, ka pu Ngalhrang nih ee na ti a din dih,” a hei ti .Pu Vom nih cun, “Pu Ngalhriang cet in khan rak i thuam law, kei tthit tthet in kaa thuam lai,” a ti. An pahnih in cun an i phomh ciammam i aho hmah an i tei kho to lo.Zawngte nih cun a zoh peng ko hna. A donghnak ah an celh veve ti lo i an pahnih in an thi veve. Zawngte nih cun an sa cu a ei i , “Namnam tthawthaw….. namnam….thawthaw, Pu Vom da maw thaw deuh lai, Ngalhriang sa dah a thaw deuh lai…namnam thawthaw… ” a hei ti. Zawngte cu a paw a khim tuk i a ril vaar ong a lang dih. Lung cuangah a zau. Khuabok nih, ” Zawngte in leng ning,”a rak ti .” Ka paw na ka perh sual lai,”tiah a hei ti. “In leng ko ngin,” a ti tthan.” Ka paw ah na ka perh sual lai,” a hei ti tthan.” Kan perh lai lo ,in leng ko ning,”a ti tthan i Zawngte nih ” na ka perh lo ding ahcun ka leng ko ,” a hei ti.
Sau nawn a tthat hnu ah khian a lawi lai ah khuabok nih cun Zawngte paw cu ” pik ” tiah a perh ta Zawngte cu a thi. A ruh kha thang lawi ah a tuah i a lilen caan paoh ah a tum lengmang.
Khuachai kriahruah pawl nih cun a tum tawn cu an theih i an hngar tuk. Voi khat cu kan hlen lai an ti i ,”Bokte, na nu nih sum rak su seh an tiah na su cang maw?” an hei ti.”Ka cuak diam cang ,” an hei ti .”Ti rak than sehan ti kha na than cang maw,” an hai ti,” ” ka than cang ” a hei ti hna. ” Fathau buh rak chuang seh law rak it seh anti khat ,na ih cang maw,” an hei ti.” A cu belte ka tuah rih lo,” tiah a ti i a chum dih in ihkhun ah a ti.Khuachia hrihrual pawl nih cun fathau a chumhmi in cun a mit pit lakin an seng i a tthanglawi cu an i kalpi.Mimte nih a mit an seng cu a hmuh tikah a hei cukpiak.
Khuabok nih cun ,” Ahodah na si, ka thi lai maw ka ngun lai ka ti loi ah hin,” a ti i ,Mimte nih ,” na mit au seh tiah kan cukpiak i na duh lo ah cun kan kal tak lai ,” a ti i Khuakok nih cun,” a ze…. rak ka cuakpiak ko,” a ti. Mimte nih cun,” Cuk pepeuh ,cuk pepeuh, fangrel rel khat ka cuk thluh, cuk pepeuh,cuk pepeuh tangrel rel hnih ka cuk thluh, dei maw?a hei ti Khuabok nih, ” dei rih hlah,” a von ti. Mimte nih cun,”Cuk pepeuh ,cuk pepeuh, fangrel rel hnih ka cuk thluh, cuk pepeuh,cuk pepeuh tangrel rel thum ka cuk thluh, “dei maw? a hei ti, Khuabok nih cun,” Dei pimpem,” a hei ti. A thanglawi te cu a van hawi i a hmu ti lo.
Mimte nih cun,” Khuachia hrihrual pawl nih an kal diam,” tiah a chimh. Mimte nih cun,” Khuachia pawl sinin cun kan lakpiak lai,” a ti i a va zuang i khuachia pawl sinah cun a va phan. ” Nan thanglawi cu a va ttha dah. Ka hnu tum ve lai,” a ti hna i a cheu nih ,” tum seh , tum seh.” anti .A ceu nih,” Tum hlah seh, aa zuanpi lai,” an ti ve .An van tumter i anmah nakin khan a tum a thiam deuh i a ngaih an duh ngaingai. Mimte nih,” Hik cu a ttha lo, khika tlaitlan ah khin va tum ning maw hi nakin a ttha deuh lai,” a ti hna.A ceu nih aa zuanpi lai an ti nan a cheu nih tum ko seh an ti ve.” Nan ka zumh lo le ka mei in ka tlai ko uh,” a ti i a mei chia deuhmi kha Khuachai hrihrual pawl cu a thaihter hna. A von tum i a ngaih nuamh saling ah khin ” phurrrr…..” tiah a mei chia kha a bonghta i lo diam a zuang i a ngeutu Khuabok sinah khan thanglawi cu a va pek. Cuti a mei a bonghta ruangah a tu tiang Mimte mei a ngeih lonka khi a si,ti a si. Cuticun thawnglawi cu Mimte le Khuabok nih an i hrawm i nuam ngai in an um. Cu vial le engza le mama cang cuh le arti meh.